Potrebno je le sprejeti!

V vsakem obdobju nekega življenja, spoznavamo raznorazne stvari. Tudi sama sem spoznala, da nas znanje ojača in daje moč, da razmišljamo s svojo glavo in navsezadnje stopamo skozi življenje lažje. Znanje nam odpira mnogo subjektivnih pogledov na samo nastalo situacijo.

Pred kratkim sem diplomirala in mislila, da bom rešila svet. A na koncu spoznaš, da je to le papir. Papir, ki ga nekateri jemljejo zelo resno, spet drugi samo, da ga imajo.

Zame, ni le papir. Zame, da sem prišla do tega je vrtiljak vsemogočih čustev in spoznanj. Šla sem čez veselje, ob tem, da sem za problem našla rešitev. Šla sem čez najglobje jezo in nezadovoljstvo, ko vidiš da ti nekaj ne uspeva in da te nekdo tako milo rečeno zajebava. Šla sem čez čustvene trenutke, ko so me poklapali in v naslednji sekundi spet prebudili in oživeli.

Na koncu spoznala, da moram vse to le sprejeti, saj te življenje popelje na različna pota in te prisukaš. Na nas je če bomo to sprejeli in kako bomo sprejeli.

Sprejeti je potrebno drugo mnenje, čeprav se v vseh pogledih razlikuje od tvojega in nima niti ene skupne točke.

Sprejeti je potrebno drugo osebo, čeprav je čudna in zelo drugačna od nas. Zvedeti se moramo, da je drugačnost prednost. Vsi mi kot posamezniki, smo v očeh drugih drugačni.

Sprejeti moramo to, da nam nekatere zastavljene poti ali cilje ne gredo v prvo. Zato moramo sprejeti drugo pot, čeprav je daljša in trnova. Življenje ve in nas vodi po pravih stopinjah.

Sprejeti moramo prijatelja, ki se trenutno jezi sam nase in ne pozna izhoda iz temnega tunela. Takrat ga je potrebno sprejeti in poslušati.

Sprejeti moramo trenutno situacijo čeprav ni rožnata in delati na tem, da jo spremenimo.

Sprejeti je potrebno grdo resnico o sebi, le tako lahko rastemo.

Na vse zadnje je potrebno sprejeti le sebe, ker smo to kar smo. Smo malo čudni, malo nori, z mislimi izven cone udobja, malo posebni, mali ali veliki, zvedavi ali ne zvedavi, odprti ali zaprti, sramežljivi ali arogantni, beli ali črni…

Vsak od nas je drugačen in potrebno je le sprejeti ljudi takšni kot so, ne moramo jih spremeniti sami.

Če se vprašamo, ali lažje živimo s tem ko nam gre nekdo na »živce« ali ga preprosto sprejmemo in živimo dalje, saj ga ne moramo spreminjat?  Kdaj lažje živiš?

Napiši v komentar:  Kakšno je tvoje mnenje?

 

                                                                                                                            Poljubček, Sallie