My first solo trip - moje prvo samostojno potovanje
Olla,
ja prav si prebral/a to je bilo moje prvo potovanje. Vedno sem si želela nekam it oz. se podat na neko ednistveno dogodivščino. Z prijatelji smo se pogovrajali kam in kdaj bi šli. Minil je mesec, minila sta dva meseca in nikakor nismo prišli do zaključkam kam in kdaj. Eden ni imel časa takrat ko drugi je imel, spet tretji ni več imel toliko dopusta. Pojavilo se je sto problemov.
Tako sem se zamislila, letos bom ves denar, ki sem ga pošteno pridelala zapravila po nepotrebnem na partijih in v trgovini z oblačili. Zakaj? Zakaj nebi vložila tega v nekaj kar je dobro zame?
Padla je ideja, potovala bom sama, saj veliko ljudni dnevno migrira po svetu, brez družbe.
Na internetu sem začela spremljati razne vlogarke ženske, ki same potujejo in pogledala nekaj njihovih nasvetov. Pridružila sem se tudi facebook skupini žensk (Famele Solo Trevel), ta skupina mi je dala veliko novega zagona in poguma, saj so v tej skupini same ženske, ki same potujejo.
Ni problem v samem potovanju, ampak tole, da ti kot samostojen popotnik moškega spola boš lažje preživel v bilo kateri državi. Ženske so malo šibkejši spol in je včasih malo dvom ali je pametno obiskati to državo kot samostojna popotnica.
Najprej sem pogledala katere države so tako rekoč najbolj varne za solo popotnice, za ženske, ki rade potujejo in sledijo svojim sanjam.
Začela sem načrtovat svoje prvo samostojno potovanje, še zmeraj sem bila v dvomu. Bližal se je konec šolskih počitnic, še vedno nisem imela nič kam, kako in kdaj se podat. Prišel je prav zanimiv dan, ko sem na internetu zasledila, akcijo letalskih kart. Kupila sem povratno letalsko karto in to je bilo to, ni bilo več povratka nazaj.
Popoldne sem prišla domov, ja karte sem kupila v službi, to je bil že velik znak, da rabim dopust. (hehe) Staršem sem povedala, kam in kdaj se odpravljam. Nista morala verjeti, da mala Sara iz male vasi v Sloveniji, gre sama v svet. Točno tako so se slišale njune besede. Ampak ja razumljivo, sama sem šla in to prvič, vsakega straša skrbi. Ampak konec koncev sta bila zelo ponosna name, da si dejnsko upam.
Imela sem manj kot en mesec časa, da vse organiziram oz. rezerviram. Razmišljala sem kje bi bilo najboljše za prespat, našla sem res zelo lep hostel. Hostel sem izbrala za to, ker sem vedela, da bom lahko tam spoznala največ ljudi in res je bilo tako.
Zastavila sem si več ciljev mojega potovanja:
Potovala sem sama. Tole je bila moja najboljša odločitev v življenju do zdaj. Naučila sem se veliko novega in spoznala ogromno ljudi, ker če bi bil kdo zraven mene se tole ne bi zgodilo, kar se je. Premagaš strah, ki te je prej zaviral pri raznih takšnih in podobnih dogotkih. Postaneš samostojen v večih okvirih svojega življenja, odkrivaš kdo sploh si. Uživaš v miru in prisluhneš svojim mislim.
ja prav si prebral/a to je bilo moje prvo potovanje. Vedno sem si želela nekam it oz. se podat na neko ednistveno dogodivščino. Z prijatelji smo se pogovrajali kam in kdaj bi šli. Minil je mesec, minila sta dva meseca in nikakor nismo prišli do zaključkam kam in kdaj. Eden ni imel časa takrat ko drugi je imel, spet tretji ni več imel toliko dopusta. Pojavilo se je sto problemov.
Tako sem se zamislila, letos bom ves denar, ki sem ga pošteno pridelala zapravila po nepotrebnem na partijih in v trgovini z oblačili. Zakaj? Zakaj nebi vložila tega v nekaj kar je dobro zame?
Padla je ideja, potovala bom sama, saj veliko ljudni dnevno migrira po svetu, brez družbe.
Če bom vse življenje nekoga čakala, ne bom šla nikamor.
Na internetu sem začela spremljati razne vlogarke ženske, ki same potujejo in pogledala nekaj njihovih nasvetov. Pridružila sem se tudi facebook skupini žensk (Famele Solo Trevel), ta skupina mi je dala veliko novega zagona in poguma, saj so v tej skupini same ženske, ki same potujejo.
Ni problem v samem potovanju, ampak tole, da ti kot samostojen popotnik moškega spola boš lažje preživel v bilo kateri državi. Ženske so malo šibkejši spol in je včasih malo dvom ali je pametno obiskati to državo kot samostojna popotnica.
Najprej sem pogledala katere države so tako rekoč najbolj varne za solo popotnice, za ženske, ki rade potujejo in sledijo svojim sanjam.
Začela sem načrtovat svoje prvo samostojno potovanje, še zmeraj sem bila v dvomu. Bližal se je konec šolskih počitnic, še vedno nisem imela nič kam, kako in kdaj se podat. Prišel je prav zanimiv dan, ko sem na internetu zasledila, akcijo letalskih kart. Kupila sem povratno letalsko karto in to je bilo to, ni bilo več povratka nazaj.
Popoldne sem prišla domov, ja karte sem kupila v službi, to je bil že velik znak, da rabim dopust. (hehe) Staršem sem povedala, kam in kdaj se odpravljam. Nista morala verjeti, da mala Sara iz male vasi v Sloveniji, gre sama v svet. Točno tako so se slišale njune besede. Ampak ja razumljivo, sama sem šla in to prvič, vsakega straša skrbi. Ampak konec koncev sta bila zelo ponosna name, da si dejnsko upam.
Imela sem manj kot en mesec časa, da vse organiziram oz. rezerviram. Razmišljala sem kje bi bilo najboljše za prespat, našla sem res zelo lep hostel. Hostel sem izbrala za to, ker sem vedela, da bom lahko tam spoznala največ ljudi in res je bilo tako.
Zastavila sem si več ciljev mojega potovanja:
- da bi spoznlala ljudi iz drugih držav in njihovo kulturo,
- premagala strah in stereotipe in
- izboljšala angleški jezik.
Potovala sem sama. Tole je bila moja najboljša odločitev v življenju do zdaj. Naučila sem se veliko novega in spoznala ogromno ljudi, ker če bi bil kdo zraven mene se tole ne bi zgodilo, kar se je. Premagaš strah, ki te je prej zaviral pri raznih takšnih in podobnih dogotkih. Postaneš samostojen v večih okvirih svojega življenja, odkrivaš kdo sploh si. Uživaš v miru in prisluhneš svojim mislim.
Osebnostno zrasteš - zoriš, saj delaš na sebi!
Če hočeš vedet kam sem se podala na moje prvo solo potovanje,
spremljaj blog in se beremo že kmalu.
Poljubček, Sara
Komentarji
Objavite komentar